Venezuelska opozicija je v soboto obsodila pridržanje več državljanov s strani varnostnih sil v zadnjih dveh dneh, pri čemer so politični zaporniki uporabljeni kot pogajalska valuta v "nejasnih pogajanjih".
Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je v telefonskem pogovoru s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom izrazil ostro nasprotovanje ameriški vojaški operaciji v Venezueli. Mamdani je dejanje administracije, ki je vključevalo zračne napade in zajetje venezuelskega voditelja Nicolása Madura ter njegove soproge, označil za kršitev zvezne in mednarodne zakonodaje. Župan je pred tem svoje stališče javno objavil na družbenih omrežjih, kjer je obsodil uporabo sile.
Ameriški mediji poročajo, da neposreden spor med županom največjega ameriškega mesta in Belo hišo napoveduje obdobje povečanih notranjepolitičnih napetosti. Mamdani vztraja, da so bili sobotni napadi na Venezuelo neupravičeni, medtem ko Trumpova administracija zagovarja vojaško posredovanje kot nujno za politično tranzicijo v tej latinskoameriški državi. Incident dodatno polarizira ameriško javnost glede vprašanja zunanjepolitičnega poseganja v suverenost tujih držav.
Ukrajinski poslanec Artem Dmitruk je ameriškega predsednika Donalda Trumpa javno pozval, naj namesto operacij proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru prednostno obravnava aretacijo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Dmitruk, ki je sicer poslanec vrhovne rade, je Trumpovo nedavno akcijo proti Maduru označil za pogumno, vendar je hkrati postavil vprašanje, zakaj se podobna odločnost ne pokaže v odnosu do Zelenskega, ki ga je označil za »pravega terorista«.
Izjave prihajajo v času izjemno napetih odnosov med Kijevom in Washingtonom, ki so se po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo še dodatno zaostrili. Trump je v preteklosti že večkrat kritiziral vodenje ukrajinskega konflikta in finančno pomoč, ki jo Združene države Amerike namenjajo Kijevu. Dmitrukov poziv k aretaciji lastnega predsednika odraža globoke notranjepolitične razkole v Ukrajini in poskuse določenih političnih akterjev, da bi pridobili naklonjenost nove ameriške administracije, ki zagovarja hitro končanje vojne, pogosto tudi pod pogoji, ki niso v skladu z uradno doktrino Zelenskega.
Ameriške oblasti so v zadnjih urah pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanja med venezuelsko diasporo po vsem svetu. Voditeljica opozicije María Corina Machado je v posebnem sporočilu za javnost, objavljenem 3. januarja 2026, razglasila "uro svobode" in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi obtožb o zločinih proti človečnosti in narkoterorizmu. Machado in opozicijski kandidat Edmundo González sta že nekaj dni pred tem dogodkom leto 2026 označila za "leto svobode", kar nakazuje na vnaprejšnjo koordinacijo ali pričakovanje političnega preobrata.
Pridržanje Madura je sledilo stopnjevanju napetosti in dolgotrajnim prizadevanjem Združenih držav Amerike za njegovo odstranitev z oblasti. Po navedbah poročil so se Venezuelci zbrali pred veleposlaništvi v Limi, Miamiju in drugih svetovnih prestolnicah, kjer so proslavljali konec Madurovega režima, ki je trajal več kot desetletje. Ameriška operacija v Venezueli predstavlja vrhunec večletnih diplomatskih in pravosodnih pritiskov na Caracas, s čimer se odpirajo vrata za morebitno mirno politično tranzicijo v tej z nafto bogati južnoameriški državi. Opozicija je državljane že pozvala k pripravljenosti na izvajanje načrta za vzpostavitev demokratičnega reda.
Hongkonške oblasti so izdale naloge za aretacijo 19 aktivistov, ki delujejo v tujini, obtožujejo jih subverzije po strogem zakonu o nacionalni varnosti. Medtem so v Tuniziji na stotine aktivistov protestiralo proti predsedniku Kaisu Saiedu, njegovo vladavino označili za avtoritaren režim, ki je državo spremenil v "zapor na prostem". V Veliki Britaniji je policija opozorila protestnike pred demonstracijami po prepovedi skupine Palestine Action, kar je izzvalo skrb Združenih narodov.
Donald Trump je izjavil, da je med zajetjem Madura ugasnil luči v Caracasu in da je bilo v mestu nevarno. Prav tako je obtožil Gustava Petro, da proizvaja in pošilja kokain v ZDA, ter mu naročil, naj 'si pazi hrbet'. Napovedal je tudi tiskovno konferenco, na kateri bo podrobneje spregovoril o aretaciji Madura in njegove žene Cilio Flores. Trump je še omenil, da naj bi bila Delcy Rodríguez pripravljena sodelovati z Marcom Rubiom.
Albany Colmenares, politična sekretarka stranke Vente Venezuela v regiji Carabobo, je bila pridržana med nočno racijo 24. julija. Njen pripor sledi nedavnemu aretiranju Yanny González, predsednice Zbornice zdravstvenih delavcev v Barinasu, ki se je zgodilo 22. julija. Oba dogodka nakazujeta na nadaljevanje represije proti opozicijskim in civilnodružbenim akterjem v Venezueli.
Namestnik ameriškega zunanjega ministra Christopher Landau je sporočil, da bodo Združene države Amerike venezuelskega voditelja Nicolása Madura poklicale na odgovornost za njegove zločine. Po navedbah Landaua so ameriške sile Madura prijele, s čimer se je končala vladavina, ki jo je ameriški diplomat označil za tiransko. Landau je novico o padcu režima objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril, da bo nekdanji predsednik moral odgovarjati pred roko pravice.
Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona po zamenjavi oblasti v Caracasu, kjer so ZDA Madura že dlje časa obtoževale korupcije, kršitev človekovih pravic in vpletenosti v trgovino z mamili. Aretacija s strani ameriških sil nakazuje na neposredno vojaško oziroma operativno posredovanje, ki bo močno spremenilo politično krajino v Latinski Ameriki. Medtem ko se Venezuela pripravlja na obdobje po Maduru, mednarodna skupnost pričakuje podrobnejša pojasnila o okoliščinah njegovega zajetja in nadaljnjih pravnih postopkih.
Malezijska policija je prijela Chegubarda, vodjo mladinskega krila stranke Bersatu, zaradi suma podžiganja po njegovi udeležbi na shodu "Turun Anwar". Njegov odvetnik in drugi predstavniki stranke so aretacijo ostro obsodili in kritizirali vlado.
Družina Narges Mohammadi je sporočila, da iranske oblasti ne dovolijo neodvisnega zdravniškega pregleda Nobelove nagrajenke. Po aretaciji prejšnji teden so jo dvakrat odpeljali na urgenco zaradi hudih pretepanj.
V Gruziji so se okrepili protivladni protesti pred lokalnimi volitvami. Opozicijski voditelji so pozvali k velikim protestom in bojkotu volitev, kar je razkrilo razdeljenost v opoziciji. Policija je preprečila poskus vdora protestnikov v predsedniško palačo. Gibanje je sledilo lokalnim volitvam, ki jih je del opozicije bojkotiral. V ZDA pa so številne skupine pozvale republikanske voditelje v Arizoni, da kaznujejo poslanca Johna Gillettea zaradi groženj z usmrtitvijo demokratske kongresnice.
Ženske Igbo so zahtevale takojšnjo izpustitev Emmanuela Kanuja, brata zaprtega voditelja IPOB, in drugih protestnikov. Amnesty International Nigerija je ostro obsodila poskuse varnostnih sil, da bi zatrle mirne demonstracije v Abuji, kjer protestniki zahtevajo izpustitev Nnamdija Kanuja. Policija je razbila več protestov, ki so pozivali k izpustitvi zaprtega separatističnega voditelja.
V Ladakhu so skupine napovedale tihe pohode in izklop luči v znak protesta proti domnevnim ekscesom med nasiljem 24. septembra. Medtem je v Nigeriji policija opozorila pred protesti v Aso Rocku in njegovi okolici v Abuji, povezane z aretacijo Nnamdija Kanuja, in opozorila Omoyeleja Soworeja pred načrtovanim protestom.
Tommy Robinson, desničarski aktivist, je bil oproščen obtožb o terorističnem prekršku, ker ni policiji omogočil dostopa do svojega telefona, ko so ga ustavili v Folkestonu. Robinson se je zahvalil Elonu Musku za finančno pomoč pri obrambi.
Protesti proti nastanitvi prosilcev za azil v hotelih so se razširili po Angliji, kar je povzročilo spopade in aretacije. Vlada se sooča s kritikami, laburisti pa so obljubili pospešitev postopkov za obravnavo pritožb. V ZDA je potekal protest proti načrtovani uporabi taborišča Camp Atterbury kot začasnega centra za pridržanje osumljenih nezakonitih priseljencev. V Avstraliji je skupina March for Australia objavila manifest pred protesti proti priseljevanju.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.